Duhovni feminizem

Nedavno nazaj sem v neki trgovini opazovala skupino žensk, prijateljic. Njihov prihod je napolnil celo sobo, bile so glasne in prav tako je bila glasna njihova pojava. Videlo se je, da dajo veliko na lepoto in izhajajo iz poslovnega sveta. Kljub temu, da niso bile več rosno mlade, je njihova oprava izražala seksapil. Njihova prisotnost je bila močna in karizmatična. Oddajale so energijo, vsekakor boljšo, kot jo ima neka razočarana gospodinja, ampak kakšna je bila ta energija?

Bila je predvsem moška energija. Vsekakor so ujele mojo pozornost in verjamem, da ujamejo pozornost marsikoga drugega. Spraševala sem se, na kakšen način na ljudi deluje njihova energija. Hkrati je magnetična, po drugi strani pa na nek način agresivna. Kljub temu, da so povdarile vse ženske atribute, se ženskosti, miline in nežnosti v energiji ni zaznalo. Verjamem, da smo si ljudje različni z razlogom in nikakor ne mislim, da si moramo biti vse ženske podobne, a me je to napeljalo k razmišljanju.

Zdelo se mi je, da ta skupina žensk predstavlja lik moderne alfa ženske današnjega časa – seksi, uspešne, samozavestne in samostojne. A sama pri tem tipu ženske nikoli nisem uspela začutiti nekaj, kar bi izražalo mir in blagodejnost. Redko sicer, ampak videla sem že ženske, ki so bile vse to - seksi, uspešne, samozavestne in samostojne- ampak hkrati spokojne, žensstvene in tople.

Čeprav znotraj nas bivata ženski in moški princip in je pomembno, da ju balansiramo, se sprašujem ali smo ženske zato, da bi postale močne, res pripravljene zanikati vse te aspekte ženskosti?

Ženske smo skozi zgodovino želele pridobiti svojo moč, tako da smo se borile za spoštovanje in enakopravnost z moškim spolom. Vsekakor si je pametno vzeti na um, da so morale naše predhodnice za vse, kar nam je danes samoumevno, tvegati svoje življenje. Ženske smo ponosne na svojo moč in svojo neodvisnost. To so lastnosti, ki so danes postale ključne za preživetje. A ko politični feminizem prevedemo v energijsko vibracijo, se spremeni v veliko ogroženost in zategnjenost.

Ženske smo se postavile v obrambni položaj in v njem ostale vse do danes. Ves čas smo v stanju ogroženosti, v pripravljenosti na napad, ker nas je strah, da bomo drugače poteptane, izkoriščene, spregledane in potisnjene v kot. Ne vem ali je ta skrb danes upravičena, a menim, da odgovor na to skrb ne sme biti trdota, pač pa mehkoba.

Stari Grki so rekli, da ženska, ki nima miline, ni lepa. Lahko je uspešna, karizmatična in seksi, a nima prave lepote. V smislu mehkobe. Mehkoba je pojem, ki sem ga spoznala dokaj pozno in o katerem nisem vedela ničesar. Mehkoba niso nežne besede in neopazna vizualnost, mehkoba je stvar energije. Za njo nimamo definicije, ker nimamo primernega izrazoslovja.

Mehkoba izhaja iz kombinacije notranjega miru, odprtega srca in popolnega sprejemanja. Vse to skupaj tvori in ustvarja energijo, ki lahko zmehča svet okoli sebe. Mehkoba lahko edina brez kakršnekoli škode opravi še z največjo trdoto. Mehkoba je kot voda, ki lahko prodre v najmanjšo špranjo. Ne ruši s trdoto, ampak mehkobo.

Sama po naravi nisem imela mehkobe. Vedno sem delovala nežno in plaho, ampak to niti slučajno ni bila mehkoba. Energijsko sem bila trda. Trda sem bila v svojih pogledih in svojih prepričanjih. Vzgajali so me z bolj trdo in tradiconalno kmečko logiko. Podelovala pa sem še nekaj trme. Navzven sem delovala vse prej kot to, bila sem prijazna in vljudna, a znotraj sebe nisem niti za centimeter odstopila od svojih prepričanj.

Morda sem kdaj pokimala, pogoltnila kakšne besede in se prijazno nasmejala, znotraj sebe pa sem si mislila svoje. Včasih sem samo popustila in odšla, ampak moja prepričanja so ostala nedotaknjena. Treba je vedeti, da prilagajanje, podrejanje, vljudnost in prijaznost še ne garantirajo mehke energije.

Tako sem skozi življenje izkusila marsikateri udarec, ki je bil posledica moje in ne tuje trdote. Mehkoba je bila zame španska vas, nikakor mi ni bila dana v zibelko, a sem se je priučila z energijskim treningom in se je učim še danes. Zato vidim, da bi lahko kdorkoli, ki mehkobe nima, le-to osvojil. Ne le zunanje ponarejene mehkobe, pač pa mehkobe kot dejanske energijske vibracije.

Ženska z mehkobo je vedno voljna, fleksibilna in pripravljena na spremembo. Predvsem pa ni ves čas v obrambnem položaju, ampak se zna sprostiti. Ne čuti se vedno napadene in ogrožene, ker ve kdo je in da ji tega ne more nihče odvzeti. Zato lahko izzstopi iz borbene pozicije, ni ves čas na preži in se umiri, uživa in zaupa!

Ženska z mehkobo ne poveličuje svojega mnenja in svojih pogledov. Zaveda se, da nima vedno prav. Z mehkobo k stvarem pristopa z odprtostjo. Kajti na trdo odreagiramo, ko mislimo, da nam bo nekaj odvzeto, na mehko pa odreagiramo, ko nas ni strah, ko smo mirni in resnično samozavestni. Ženska z mehkobo lahko sprejema različnost in vse možne izide, ker se njena mehkoba lahko zlije s čimerkoli. Kot voda.

Mehkoba je pripravljenost resnično sprejemati. Ljudje z mehkobo so pomirjeni in nimajo preganjavice. To ne pomeni, da so šibki, brez karakterja in brez hrbtenice. Niso mlahavi in brezciljni flegmatiki. Človek deluje z mehkobo, ko je to primerno in modro. Tako ne poškoduje sebe in ne poškoduje drugih, ker ve, da v vojni nihče ne zmaga.

Še posebej pa se mehkoba ali njena odsotnost izraža pri odnosih z nasprotnim spolom. Gre za dva različna svetova, ki se lahko zlijeta ali pa se rušita. Prav zato je tu ključna mehkoba. Da bi z manj trenja vstopili v svet drug drugega bi bilo modro, da bi to počeli z mehkobo.

Mehkoba ne pripada izključno ženskam, a je danes postala tuja obema spoloma. Delovanje izključno iz ega, ki je značilno za našo družbo ne dopušča nobene mehkobe. Vsak se bori za svoj prav, vsak se zanima izključno za svoje interese, vsak se želi zaščititi. To avtomatsko ustvarja veliko grobe energije, ki deluje agresivno.

Vse več žensk izbere ta pristop. Ali se ga priučijo v družini, kjer na takšen način delujejo v odnosih, lahko imajo trdoto že v genih ali pa se odločijo za takšen pristop, ker vidijo v tem več koristi ali ker jih je strah, da bodo sicer bile izkoriščene.

Danes vlada zmotno prepričanje, da je mehkoba izraz šibkosti in krhke volje. V imenu enakopravnosti spolov prevladuje mnenje, da se morajo tudi ženske v tem času posluževati borbenosti, tekmovalnosti in neomajnosti. Da morajo biti v odnosu z nasprotnim spolom zahtevne in močne. Da morajo postavljati ultimate, da morajo voditi z moškim principom, da morajo vse narediti same. To je tip ženske z energijo, ki sem jo opisovala zgoraj. Močna ženska. Ampak, ali je močna ženska res ženska, ki ruši pred seboj in je nič ne ustavi?

Sama močno žensko vidim drugače. Vidim, da svojo moč črpa iz drugih sposobnosti. Nima občutka manjvrednosti pred moškim svetom. Ne trudi se biti podobna moškim. Ne želi se primerjati z njimi. Deluje s popolno mehkobo. Mehkoba ni hinavska in taktična, zato da bi nekaj dosegla od njih. Pač pa je duhovna veščina, ki jo razvija v prvi vrsti sama zase.

Ko se ženska približa moškemu s takšno mehkobo, se spremeni v plastelin. Kajti moški v osnovi radi osreči žensko. Če ta do moškega pristopa kot lev in ne kot muca, bo mogoče to na začetku vzbudilo njihovo pozornost, na koncu pa bo pobegnil ali se bo zaprl (razen tistih, ki so jim všeč avtoritativne ženske, kar je že druga tema).

Lahko rečemo, da je to zato, ker se moški dandanes bojijo emancipiranih in samostojnih žensk, ampak sama mislim, da gre za stvar energijske dinamike. Za moške mnogi mislijo, da niso tako senzibilni za energije, a sama mislim, da to ne drži. Moški so izjemno senzibilni. Takoj, ko moški pri ženski začuti sprejemanje in odprto srce, se mu zašibijo kolena. Takoj, ko začuti trdoto, se nagonsko umakne.

Energija, ki seva okoli nas, se odraža v vsaki naši akciji in nas zasleduje na vsakem koraku. Ko smo v strahu in se počutimo ogroženo, se to nemudoma pokaže v naši komunikaciji. Če bomo uporabili trdo komunikacijo, ki je odrezava, očitajoča, polna nesprejemanja, strahu in užaljenosti, bomo usvarili pogoje za konflikt in slabo voljo.

Ženska, ki je prijetna, ljubezniva in mehka je tista, ki si upa spustiti vajeti, ki se lahko mirno vozi v kočiji. Ne tista, ki vedno vse organizira in želi imeti vse pod nadzorom, ki kritizira in vodi. Ženska mora oceniti, kdaj je čas, da zgolj podpira in se prepušča, kar ne pomeni, da je njeno delovanje manj pomembno. To ne pomeni, da smo ženske vedno v senci moških, da ne smemo biti enakopravne in da ne smemo biti kreativne. Pomembno je, da damo moškemu priložnost, da je moški. Vsak te vloge ne bo sprejel. Ampak dajmo jim vsaj priložnost.

Večkrat opazim ženske, ki imajo vse atribute, da bi privlačile mnoge moške, a jim to pogosto ne uspeva zaradi energijske trdote. Lahko so lepe, pametne, ambiciozne in uspešne, a v odnos ne znajo vnesti mehkobe, zato pogosto dolgo ostajajo samske.

Morda nas trdota in borba ne bo pripeljala do tega, po čemur hrepenimo. Morda smo ženske lahko suverene z svojo ženstveno energijo in modrostjo.

Danes po mehkobi hrepeni cel svet. Menim, da je pomembno, da se jo učijo ženske kot tudi moški, ker to nima nič opraviti s spolom. A kljub temu čutim, da smo ženske tiste, ki lahko služimo kot zgled.

Ko bomo sestopile iz svojega obrambnega položaja, bomo lahko namesto nenehne obrambe, svojo energijo začele uporabljati za druge namene.

Ne bo nam pomagalo, da krivimo življenje, nesrečo, moške, družbo in sistem- Lahko pa zamenjamo energijo, jo naredimo bolj mehko in svetu damo tisto, kar mu manjka.

Mehka energija oskrbuje rane, ki jih ima svet, ga zdravi in neguje. Na ta način bomo še posebej ženske pridobile izredno pomembno vlogo v svetu. A svet tega ne bo cenil, dokler tega ne bomo cenile same.

Potrebno je tvegati. Morda bo prav ta način ženskam zagotovil največ spoštovanja in enakopravnosti, ki ga želimo pridobiti skozi celo zgodovino. Zato verjamem, da je to nova oblika feminizma – duhovnega feminizma, ki dovoli ženski odložiti svoje maske, da sije to, kar je.