Sprememba duše

Sprememba ima svoj dokaz v vidnem svetu, čeprav se lahko začne povsem drugje. Ljudje ponavadi opazimo le njen plod, ki je očiten, nikoli pa ne vidimo vseh nivojev, skozi katere se je prebijala do materialnega sveta. Ne vidimo njenih temeljev.

Kako poteka sprememba naše duše, je moje večno vprašanje. Včasih sem mislila, da se sprememba zgodi na nivoju našega uma. Da je dovolj, da stvari resonirajo z našo logiko, da jih naš um pokljuka, da se nečesa zavemo na mentalni ravni.

Naprimer spregledamo, da naše obnašanje res ni primerno in si priznamo, da moramo nekaj spremeniti. In ko to vemo, je to dovolj, da v trenutku odvržemo svoje staro obnašanje, razmišljanje in čustvovanje, ki ga nikoli več ne ponovimo. 

A kmalu sem ugotovila, da to, da vemo, da moramo nekaj spremeniti, še ne pomeni, da to lahko naredimo. Naša bolečina, miselnost, čustvovanje in karakter, so zakopani groblje od našega zavestnega uma. So avtomatizirani procesi, ki jih ne izbiramo z njim. Ko se pojavi situacija, kljub temu, da vemo, da ne bi smeli, odreagiramo po starem. 

Sama se nikoli v življenju nisem počutila tako ujeto in nemočno, kot takrat, ko sem ugotovila, da sem v oblasti programov, ki so iznad mojega uma. In vedenje, analiza, logika in pamet, mi nič ne pomagajo, da jih spremenim. 

In k stvarem, ki niso v oblasti našega uma, moramo tudi pristopiti z načini, ki delujejo iznad njega. Čeprav ponavadi mislimo, da smo mi sami akter spremembe, smo tu prav mi tisti, ki se moramo umakniti s poti, da se sprememba lahko zgodi.

Da nekaj novega prodre v korenine tega, kar smo. V naše stare dušne zapise, ki jih ego ne spusti ven. Po mojih izkušnjah tja lahko seže le dovolj Svetla in močna Energija, ki nam daje material za spremembo. Nove programe.

A tudi to še ni dovolj. Spremembo moramo tudi aktivirati, tako, da jo spravimo v prakso. Dan za dnem, iz situacije v situacije... Dokler o spremembi ne mislimo, ampak sprememba smo.

In ravno zato, ker se mora prebiti čez vse te nivoje, da se uresniči, je sprememba duše zame izjemen in enkraten pojav, ki mu je vedno vredno biti priča.