Notranji mir je investicija, ki se nam vrne v času

Članek prvotno objavljen v julijski številki revije ADMA (2020)

Se spomnite, kdaj vam je nazadnje voda tekla v grlo pred pomembno prezentacijo, kdaj se je na vas zgrnilo preveč dela in niste vedeli kje se vas drži glava, kdaj zvečer niste mogli zaspati, ker so se vam po glavi podile skrbi? 

V takšnih okoliščinah ponavadi mislimo, da bomo s hitenjem in pritiski povečali svojo učinkovitost. A če bi sešteli čas, ki smo ga izgubili z napakami, ki so posledica vihravosti, nerodnosti, nezbranosti, utrujenosti in zaskrbljenosti, bi videli, da ubistvu zaradi tega nismo bili nič bolj produktivni. 

Čeprav se nas drži miselnost, da notranji mir in učinkovitost ne gresta skupaj, moramo vedeti, da je prav stanje miru tisto, v katerem smo lahko najbolj učinkoviti, kreativni in varčni s svojo energijo. Kako?

Zakaj se ljudje odzivamo s stresom?

Kadar imamo občutek, da nas stvari prehitevajo, da ne bomo zmogli, da je vse na naših ramenih, naše telo in psiha začneta funkcionirati v režimu stresa. V tem režimu se nam vsa energija začne zlivati v mehanizme boja in preživetja. Načeloma s tem ni nič narobe, če gre za kratkoročno “nevarnost”, kjer je takšen odziv zaželjen, a ko to stanje postane kronično, pod vplivom kortizola naše telo začne neučinkovito razpolagati s svojo energijo. Stres, ki naj bi nas na kratek rok naredil bolj hitre, močne in pozorne, začne imeti nasproten učinek. Zato torej lahko rečemo, da stres ni najbolj optimalen način delovanja. 

Če imamo polno glavo misli, kako bomo izpeljali svoj plan, če v nerealnem času pričakujemo od sebe nemogoče, delamo scenarije, kaj se bo zgodilo, če nam ne uspe, potem nam to razmišljanje vzame toliko energije, da smo zaradi tega utrujeni, preden sploh naredimo kaj konkretnega. Če samo pomislimo, da bi se v takšnih trenutkih poskušali umiriti, postanemo še bolj živčni: “Umirim naj se? Zdaj nimam časa za to!” 

Ljudje imamo močno miselnost, da je stanje notranjega miru primerno le takrat, ko nam ni treba nič delati, ko pa bi radi bili učinkoviti, moramo biti vedno hiperaktivni in obremenjeni. A biti v stanju miru ne pomeni biti počasen, neodziven in neaktiven. Mir ravno nasprotno pomeni večjo koncentracijo, razsodnost, jasnost in prisotnost. Je stanje v katerem lahko delamo karkoli, smo aktivni, ampak svojo energijo varčno uporabljamo za to, kar je najbolj pomembno.

Bistvo je prav v tem, da se umirimo in sprostimo ravno v trenutku, ko nam celo naše telo govori, da se moramo pognati v bitko za preživetje. To moramo narediti še preden začnemo avtomatsko delovati pod vplivom stresa in v stiski iskati rešitve. Preden naredimo prvo potezo, moramo poskrbeti za svoj notranji mir. To naj bo naša osnova za delo. A kako to narediti?

Izziv je velik toliko, kolikor ga naredimo velikega

 Kadar imamo preveč dela ali pa nismo povsem suvereni pri tem kar delamo, se znajdemo pred izzivom. Izziv je dobra stvar, ker preizkuša naše meje, ker premika naše sposobnosti, a le kadar teža izziva ni prevelika. Dokler sta stres in izziv ravno tako velika, da ju še lahko prenesemo, da verjamemo, da bomo zmogli, nam bo izziv prinesel rast in napredek. Kadar pa bo izziv prevelik zalogaj, se bo vklopil neproduktivni stres, saj se nam bo zdelo, da smo ogroženi. 

A bolj kot za realno oceno ali smo nečesa zmožni ali ne, gre pri tem za naš iracionalni strah in miselne scenarije.

Naše telo in naš um moramo osvoboditi tega strahu, da bi lahko delovali v miru. To kar vidimo kot nepremagljivo, strašno in odločilno, moramo začeti videti kot majhno in ne tako pomembno.

Če svoj sestanek, prezentacijo ali kakršnokoli delo vidimo kot nekaj najpomembnejšega v našem življenju, nam bo to seveda povzročalo neverjeten pritisk. Vedeti moramo, da to delamo sami sebi. Sami precenimo pomembnost nekaterih stvari. Naš um iz majhne stvari naredi veliko. Govorimo si; “Če se jutri ne izkažem na sestanku mi šef ne bo več zaupal, potem mi zagotovo ne bo povečal plače, drugo leto me bo morda celo odpustil, potem ne bom imel za najemnino, potem me bo pustila žena, na koncu pa bom reven in osamljen.” Vse to se lahko zgodi samo zaradi neuspešnega sestanka. Ni čudno, da smo pod pritiskom. Čeprav so to ponavadi le fiktivni misleni konstrukti, ki nimajo veze z realnostjo.

Vprašati se moramo ali je pomembna naloga v službi res primerljiva s tem, da je naše življenje ogroženo? Je res tako pomemben odziv šefa, je res tako grozno, če nam nekaj pač ne uspe, se bo podrl svet, če nečesa ne zmoremo? Če vse to postavimo v drugo perspektivo, ne bomo več videli, da je nekaj tako pomembno in odločilno.

Če bomo te stvari, zaradi katerih smo pod stresom postavili napram resnično velikim stvarem, kot so naprimer narava, življenje, zdravje, za nas ne bodo predstavljale več takšnega bremena. Naše telo in um se bosta počasi izklapljala iz stresa, saj bomo začutili, da je vse dobro in da nam ne preti nobena eksistencialna nevarnost.

Balans med organizacijo in spuščanjem kontrole

Stres je seveda lahko tudi posledica naše neorganiziranosti in raztresenosti. Če nam te veščine manjka, se jo moramo naučiti. Naučiti se moramo razpolagati s časom, ustvariti listo prioritet, realno oceniti koliko časa nam bo vzela neka naloga in se dejansko držati plana, kar nam bo pomagalo pridobiti pregled in občutek kontrole.

Hkrati pa se moramo zavedati, da nam tudi popolna organizacija ne more zagotoviti stoprocentne kontrole. Ni vse odvisno samo od nas. Prav zato moramo za večji notranji mir poskrbeti za balans med organizacijo in spuščanjem kontrole.

Sprejeti moramo, da ne moremo vsega nadzorovati. Da se v naše plane lahko vmeša Višja sila. Da ne moremo vsega predvideti in pojasniti. Če bomo želeli na silo vplivati tudi na tisto, kar ni pod našim nadzorom, bomo bili ves čas napeti in zaskrbljeni. S svojo organizacijo in izvedbo prispevamo svoj delež, od tu naprej pa potek dogodkov prepustimo igri življenja. Na ta način bomo iz ramen odložili odvečna bremena in zaupali stvarem takšnim kot so.

Vzemimo si čas, ko nimamo časa

Ste kdaj opazili, da bolj ko ste hiteli, bolj vam je šlo vse narobe? Se vam je že zgodilo, da ste v naglici preskočili jutranjo rutino, potem pa ste se na vratih polili z vročo kavo. Preoblačenje pa vam je vzelo skoraj toliko časa kot, če bi kavo spili v naslonjaču doma. 

Če smo navajeni biti učinkoviti le pod vplivom stresa in pritiska, bomo posledice tega odplačevali kasneje, ko bomo na primer prisiljeni vzeti dopust zaradi izgorelosti. Zato mislim, da moramo ta miselni vzorec opustiti. 

Zato si moramo ravno takrat, ko nas obveznosti najbolj priganjajo vzeti čas za globok vdih in izdih, za kratko meditacijo, sprostitev, vzpostavljanje zavedanja, kvalitetno hrano in spanec, da lahko zbrano in mirno pristopimo k delu. Ta čas je investicija, ki se nam bo tudi povrnila v času. 

Kajti pet minutna meditacija, za katero se nam bo zdelo, da jo nikakor ne moremo spraviti v urnik, nam bo dala toliko miru, zbranosti in učinkovitosti, da bomo s tem prihranili vsaj enkrat več časa, kakor ga bomo izgubili zaradi nje. 

Notranji mir je učinkovit

Vzeti si čas za ohranjanje notranjega miru je najboljši pripomoček za učinkovitost. Četudi nam bo lažni alarm naših stresnih hormonov ves čas sporočal, da s tem le izgubljamo dragoceni čas, to ni res. S tem, ko si vzamemo čas, ga v resnici pridobimo.

Ljudje ne moremo prehiteti samega sebe, ne moremo pretentati zakonitosti časa, ne moremo nadzirati vseh procesov okrog sebe, lahko pa se spravimo v stanje, kjer naš um in naše telo delujeta optimalno. To nam ne bo uspelo s stresom in hitenjem, ampak ravno nasprotno z mirom. Popolnim mirom.